Nadaljnje delovanje namenske dubajske poti je odvisno od stabilnih trgovinskih tokov med obema regijama in združljivosti njune logistične infrastrukture. Dubaj kot tranzitno središče omogoča hitro distribucijo s svojo politiko prostih con in učinkovitimi pristaniškimi operacijami, medtem ko kitajska proizvodna zmogljivost in rast e-trgovine zagotavljata stalno dobavo blaga. Ta uskladitev ponudbe in povpraševanja omogoča progi vzdrževanje rednih urnikov in nadzorovanih stroškov.
Pomen tega logističnega kanala je v zagotavljanju standardiziranih transportnih rešitev za specifične trgovinske tokove. Ne gre niti za zamenjavo za tradicionalno logistiko v razsutem stanju niti za začasno ureditev, temveč za model specializiranih storitev, prilagojen značilnostim trgovine med Kitajsko in ZAE. Ko se trgovinske strukture razvijajo, bodo storitve in poti ustrezno prilagojene, da se zagotovi nadaljnje izpolnjevanje zahtev trga.